Prepričanje, da so vsa umetna vlakna slaba in vsa naravna vlakna dobra, je napačno, saj je kakovost vlakna odvisna od različnih faktorjev: od kod surovina izvira, od procesov izdelave in kako ti vplivajo na okolje in skupnost.
Nekatera umetna vlakna so po svojih lastnostih zelo podobna naravnim vlaknom in posledično zelo prijetna za nošenje. Lahko so tudi precej obnovljiva; odvisno od kemikalij in procesnih sistemov, ki so uporabljeni med postopkom izdelave. Delimo jih na tista, ki so pridobljena iz naravnih surovin, in tista, ki so pridobljena iz sintetičnih surovin.
Umetna vlakna iz naravnih surovin so pridobljena iz naravne celuloze iz različnih vrst lesa. Po lastnostih so zelo podobna naravnim vlaknom; so vpojna, zračna in mehka. Spodaj opisana, sta dva najpogostejša predstavnika umetnih vlaken iz naravnih surovin:
Viskoza je regenerirano celulozno vlakno, proizvedeno po kemičnem postopku iz naravne celuloze (najpogosteje pridobljene iz lesa iglavcev, pa tudi iz bombaža, konoplje, koruze, lanu). Je 100 % biorazgradljiva. Po videzu in otipu je podobna svili, je pa bistveno cenejša. Je prijetno mehka, gladka, tanka in ima zelo lep padec. Zaradi hladnosti je zelo priljubljena poleti. Je bolj vpojna od bombaža, v mokrem stanju pa manj močna. Viskozna vlakna niso preveč prožna, zaradi česar se materiali iz viskoze radi mečkajo. Izdelki so pralni na nižji temperaturi s pralnimi sredstvi za občutljivo perilo, niso pa primerni za sušenje v sušilnem stroju. Ker je viskoza pridelana iz lesnih vlaken, se suši počasi.
Modal je regenerirano celulozno vlakno, pridobljeno iz celuloze različnih vrst trdega lesa listavcev, kot sta bukev in hrast. Proces pridelave je skoraj enak kot pri viskozi, le da je modal deležen malce več procesiranja, kar ga naredi močnejšega, lažjega in bolj zračnega. Zaradi nižjih koncentracij natrijevega hidroksida, ki se uporablja pri pridelavi, je tudi bolj prijazen okolju, kot viskoza. Po lastnostih je podoben viskozi; je mehek, vpojen, zračen in ima lep padec. Je bolj prožen, zaradi česar se malo mečka, med pranjem pa se ne skrči tako kot viskoza. V mokrem stanju je močnejši in posledično ne izgubi svoje oblike, česar ne moremo trditi za viskozo. Je okolju prijaznejša alternativa bombažu, saj se pri njegovi pridelavi porabi manj vode. Na otip je mehek in podoben bombažu, za razliko od slednjega pa se manj kosmatí oz. mucka. Je 100 % biorazgradljiv.
Umetna vlakna iz sintetičnih surovin so pridobljena iz sintetičnih polimerov. Sintetična vlakna imajo podobno strukturo kot naravna vlakna, po lastnostih pa so nekoliko drugačna. Njihova prednost je predvsem to, da se skoraj ne mečkajo, se ne krčijo in so zelo enostavni za vzdrževanje.
Spodaj opisana, sta dva najpogostejša predstavnika umetnih vlaken iz sintetičnih surovin:
Poliestrna vlakna so izdelana iz poliestrnih polimerov z reakcijo polikondenzacije. Zaradi vsestranskih lastnosti zasedajo najvišje mesto med sintetičnimi vlakni. Izolacijske lastnosti poliestra so odvisne od finosti prediva. Vlakna so trdna in zelo prožna, zato se skoraj ne mečkajo. Vpojnost je zelo nizka, posledica tega pa so dobro odvajanje vlage, hitro sušenje in statičnost materiala. V primerjavi z naravnimi vlakni poliester slabo diha, prednost pa je, da se ne kosmati oz. mucka. Poliestrna vlakna so najbolj odporna umetna vlakna – tako kemično, kot tudi toplotno, proti UV svetlobi in proti mikroorganizmom. Mešamo jih z bombažnimi, volnenimi, viskoznimi in drugimi vlakni ter tako še razširimo področje njegove uporabe.
Elastani (poznani tudi pod imeni Spandex, Lycra in Creora) so vlakna, sestavljena iz trdih in mehkih delov, uvrščamo pa jih med elastomere, ki so polimeri z izredno elastičnimi lastnostmi. To pomeni, da se vlakna po raztezanju povrnejo v prvotni položaj. Elastan daje materialu prožnost in zagotavlja udobje pri nošenju. Visoka temperatura sčasoma lahko zmanjša prožnost elastana, zato je priporočljivo pranje in likanje pri nižjih temperaturah. Elastan je občutljiv tudi na UV svetlobo. Poznamo ga tudi pod imenom spandex in blagovno znamko Lycra, zadnje čase pa se na našem trgu pojavlja tudi znamka Creora.
Ali ste vedeli? Že 5 % delež elastana je dovolj, da se oblačila tesno prilegajo telesu. V mešanici z drugimi materiali ga uporabljamo za izdelavo bodijev, dresov, modnih in športnih oblačil, spodnjega perila …
POMEMBNE POVEZAVE